7. Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: ‘Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!’«
8. Zopet ga hudič vzame s seboj na zelo visoko goro. Pokaže mu vsa kraljestva sveta in njihovo slavo
9. ter mu reče: »Vse to ti bom dal, če predme padeš in me počastiš.«
10. Tedaj mu Jezus reče: »Poberi se, satan, kajti pisano je: ‘Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi!’«
11. Tedaj ga je hudič pustil in angeli so pristopili in mu stregli.
12. Ko je zvedel, da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo.
13. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini,
14. da se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju:
15. »Zábulonova dežela in Néftalijeva dežela, ob poti k morju, onkraj Jórdana, poganska Galileja!
16. Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.«
17. Po tistem času je Jezus začel pridigati: »Spreobrnite se, približalo se je namreč nebeško kraljestvo.«
18. Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se imenuje Peter, in njegovega brata Andreja, ko sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča.