19. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.
20. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.«
21. Jezus je zapustil tisti kraj in se umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
22. Iz tistih krajev je prišla kanaánska žena in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«
23. Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!«
24. Odgovoril je: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
25. Pririnila se je do njega, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!«
26. Povzel je besedo in rekel: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
27. Ona pa je odvrnila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
28. Nato ji je Jezus rekel: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
29. Jezus se je odpravil naprej in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel.
30. Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, kruljave, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil,