18. Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.
19. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.
20. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.«
21. Jezus je zapustil tisti kraj in se umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
22. Iz tistih krajev je prišla kanaánska žena in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«
23. Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!«
24. Odgovoril je: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
25. Pririnila se je do njega, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!«
26. Povzel je besedo in rekel: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
27. Ona pa je odvrnila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
28. Nato ji je Jezus rekel: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
29. Jezus se je odpravil naprej in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel.