32. Tedaj mu privedejo gluhega, ki je tudi težkó govoril, in ga prosijo, da bi položil roko nanj.
33. Vzel ga je od množice vstran, mu položil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika.
34. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efetà!« to je »Odpri se!«
35. Pri priči so se mu odprla ušesa, sprostila se je vez njegovega jezika in je gladko govoril.
36. Naročil jim je, naj tega nikomur ne pripovedujejo; toda če jim je še tako naročal, so ga kar naprej razglašali
37. in na vso moč začudeni govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«