18. Janez je namreč Heródu oponesel: »Ne smeš živeti z bratovo ženo!«
19. Herodiáda ga je zasovražila in ga hotela umoriti, pa ga ni mogla.
20. Heród pa se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal.
21. Prišla pa je priložnost, ko je Heród za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom.
22. Vstopila je Herodiádina hči in zaplesala. Heródu in tem, ki so bili z njim pri mizi, se je prikupila in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, karkoli hočeš, in ti bom dal.«
23. Celo prisegel ji je veliko: »Karkoli me poprosiš, ti bom dal, pa čeprav polovico svojega kraljestva.«
24. Šla je ven in vprašala svojo mater: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«
25. Urno je odhitela h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi pri priči daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.«
26. Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni maral odreči.
27. Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil.
28. Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi.
29. Ko so to zvedeli Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.
30. Apostoli se zberejo pri Jezusu in mu poročajo o vsem, kar so storili in učili.
31. Tedaj jim reče: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte!« Toliko ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili.