37. Nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.
38. Ko pridejo pred predstojnikovo hišo, vidi vrvež in ljudi, ki jokajo in ženejo vik in krik.
39. Vstopi in jim reče: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«
40. In posmehovali so se mu. On pa vse odslovi in vzame s seboj očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce in stopi tja, kjer je bila deklica.
41. Deklico prime za roko in ji reče: »Talíta kum,« kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!«
42. Deklica je pri priči vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.
43. On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne zve, in rekel, naj ji dajo jesti.