11. Kadar so ga ljudje, ki so bili pod vplivom nečistih duhov, videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!«
12. Vendar jim je odločno prepovedoval, da bi ga razglašali.
13. Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.
14. Postavil jih je dvanajst, katere je imenoval tudi apostole, da bi bili pri njem in bi jih pošiljal pridigat
15. ter bi imeli oblast izganjati hude duhove.
16. Postavil je torej dvanajstere: Simona, ki ga je imenoval Peter,
17. Jakoba, Zebedéjevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanêrg, kar pomeni Sinova groma,
18. Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, Simona Kananája
19. in Juda Iškarijóta, ki ga je pa izdal.
20. Nato pride v hišo. Spet se zbere množica, tako da še jesti niso utegnili.
21. Ko so njegovi to zvedeli, so odšli, da bi ga odpeljali, kajti govorilo se je, da ni pri pameti.
22. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.«
23. Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah dejal: »Kako more satan izganjati satana?
24. Če je kraljestvo razdvojeno, takšno kraljestvo ne more obstati.
25. Če je družina sprta med seboj, takšna družina ne more obstati.
26. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdvoji, ne more obstati, temveč je konec z njim.
27. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati imetja, če prej močnega ne zveže; šele tedaj bo oropal njegovo hišo.