5. »Sejavec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj pota. Pohodili so ga in ptice izpod neba so ga pozobale.
6. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
7. Drugo je padlo med trnje, toda trnje, ki je zraslo z njim, ga je zadušilo.
8. Drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
9. Njegovi učenci so ga vprašali: »Kaj pomeni ta prilika?«