5. Simon pa mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.«
6. Ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.
7. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se skoraj potapljala.
8. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!«
9. Groza je namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, ker so zajeli toliko rib;
10. prav tako pa tudi Jakoba in Janeza, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.«
11. Ko so potegnili čolna h kraju, so pustili vse in šli za njim.
12. Ko je bil v nekem mestu, je na lepem prišel človek, ki je bil gobav po vsem telesu. Brž ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«
13. Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In gobe so prècej zginile z njega.
14. Naročil pa mu je: »Nikomur ne povej, temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter prinesi dar za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo v pričevanje.«
15. Govorica o njem pa se je čedalje bolj širila in velike množice so se shajale, da bi ga poslušale in bi jih ozdravil njihovih slabosti.
16. On pa se je umaknil v samotne kraje in tam molil.
17. Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi in iz Jeruzalema. Gospodova moč ga je gnala, da je ozdravljal.
18. Prav tedaj so možje prinesli na nosilih človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj.