20. Pri njegovih vratih pa je poležaval revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno tvorov po telesu.
21. Rad bi se bil najedel tega, kar je padalo z bogatinove mize, pa so le psi prihajali in lizali njegove tvore.
22. Ko je revež umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogatin je umrl in so ga pokopali.
23. Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.
24. Tedaj je zaklical: ‘Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem plamenu.’