15. Šel je in se vsilil nekemu tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na svoje posestvo svinje past.
16. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.
17. Šel je vase in dejal: ‘Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj od lakote ginem.
18. Vrnil se bom k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj.
19. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.’
20. Vstal je in šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal. Ves ganjen je pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil.
21. Sin pa mu je rekel: ‘Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.’
22. Oče pa je naročil svojim služabnikom: ‘Brž prinesite najboljšo obleko in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in čevlje na noge!