25. Zato so ga učenci neko noč vzeli in po vrvi v košari spustili čez mestno obzidje.
26. Prišel je v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec.
27. Tedaj se je zanj zavzel Bárnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govoril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu.
28. Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govoril v Gospodovem imenu.
29. Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti.
30. Ko so bratje to zvedeli, so ga odpeljali v Cezaréjo, nato pa poslali v Tarz.
31. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samaríji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v Gospodovem strahu ter rasla v tolažbi Svetega Duha.
32. Peter je potoval vsepovsod in tako je prišel tudi med vernike, ki so prebivali v Lidi.
33. Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil hrom.
34. Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in postelji si ležišče!« In pri priči je vstal.
35. Videli so ga vsi, ki prebivajo v Lidi in Šarónu, in se spreobrnili h Gospodu.
36. V Jópi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar bi v prevodu pomenilo Gazela; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino.
37. Ravno v tistih dneh pa je zbolela in umrla. Umili so jo in položili v gornji prostor hiše.
38. Jópa leži nedaleč od Lide. In ker so učenci slišali, da se tam mudi Peter, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Brez odlašanja pridi k nam!«
39. Peter je vstal in šel z njima. Ko je prispel tja, so ga peljali v gornji prostor. Obstopile so ga vdove, ki so vse imele solze v očeh; razkazovale so mu halje in obleke, ki jih je sešila Gazela, ko je živela med njimi.
40. Peter je poslal vse ljudi iz izbe, pokleknil in molil. Nato se je obrnil k truplu in rekel: »Tabíta, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla.