8. Públijev oče je prav tedaj ležal bolan, dajala sta ga mrzlica in griža. Pavel je prišel k njemu in molil, položil nanj roke in ga ozdravil.
9. Po tem dogodku so prihajali tudi drugi bolniki z otoka in bili so ozdravljeni.
10. Zato so nas obsipali z velikimi častmi in ob odhodu so nas oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja.
11. Po treh mesecih smo se odpeljali z ladjo, ki je prezimila na otoku; bila je iz Aleksandríje in je imela znamenja Dioskúrov.
12. Pripluli smo v Sirakúze, kjer smo ostali tri dni.
13. Od tam smo vzdolž obale jadrali v Région. Naslednji dan je začel pihati jug, tako da smo bili v dveh dneh že v Putéolih.
14. Tam smo našli brate; ti so nas povabili, naj ostanemo pri njih teden dni.In tako smo prišli v Rim.
15. Tamkajšnji bratje so slišali o nas, zato so nam prišli naproti do Apijevega Trga in do Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in zrasel mu je pogum.
16. Ko smo prišli v Rim, so Pavlu dovolili, da lahko stanuje zasebno z vojakom, ki ga je stražil.
17. Tri dni po tem je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je rekel: »Jaz, bratje, nisem storil ničesar zoper svoj narod ali zoper šege naših očetov. In vendar so me v Jeruzalemu prijeli in me kot jetnika izročili Rimljanom.
18. Ti so me zaslišali in me hoteli izpustiti, ker na meni niso našli krivde, da bi moral umreti.
19. Toda Judje so ugovarjali. Zato sem bil prisiljen sklicevati se na cesarja, vendar ne, ker bi hotel tožiti svoj narod.
20. Iz tega vzroka sem vas prosil, da bi vas smel videti in z vami govoriti: zaradi Izraelovega upanja me namreč oklepajo te verige.«