1. Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
2. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali.
3. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.
4. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
5. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.
6. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku.
7. Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?
8. Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?
9. Parti, Médijci in Elamíti in tisti, ki prebivamo v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, v Pontu in Aziji,
10. v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,
11. Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika božja dela!«
12. Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«
13. Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«
14. Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!
15. Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
16. temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu: